Delovna definicija zanikanja in izkrivljanja dejstev o holokavstu

Definicija potrjuje zavedanje, da domača in mednarodna javnost ne smeta dovoliti zanikanja in izkrivljanja dejstev o holokavstu, da ju morata obsoditi ter da je treba to vprašanje obravnavati v svetovnem merilu. Zato je Mednarodna zveza za spomin na holokavst kot pomoč pri svojem delu sprejela to pravno nezavezujočo delovno definicijo.

Zanikanje holokavsta je diskurz in propaganda, ki zanika zgodovinska dejstva ter razsežnost iztrebljanja Judov, tj. šoe oziroma holokavsta, ki so ga nacisti in njihovi pomagači izvedli med drugo svetovno vojno. Zanikati holokavst konkretno pomeni trditi, da se ta ni zgodil,  pa tudi javno zanikati ali dvomiti, da so se ključni načini iztrebljanja (npr. plinske celice, množični poboji, stradanje, mučenje) resnično uporabljali ali da je bil genocid nad Judi nameren.

Različni načini zanikanja holokavsta so izraz antisemitizma. Zanikanje genocida nad Judi je poskus nacionalni socializem in antisemitizem oprati krivde ali razbremeniti odgovornosti za genocid nad judovskim ljudstvom. Zanikati holokavst pomeni tudi kriviti Jude za napihovanje razsežnosti šoe ali namerno ustvarjanje šoe zaradi političnih ali finančnih koristi, kot da je bila šoa rezultat zarote, ki so jo načrtovali Judi. Namen tega je okriviti Jude in znova upravičiti obstoj antisemitizma.

Namen zanikanja holokavsta je pogosto prav oživitev odkritega antisemitizma ter spodbujanje političnih ideologij in pogojev, ugodnih za pojav tega, kar antisemitizem zanika.

Izkrivljati dejstva o holokavstu med drugim pomeni:

  1. prizadevati si upravičiti ali omalovaževati vpliv holokavsta ali njegovih ključnih prvin in akterjev, tudi sodelavcev in zaveznikov nacistične Nemčije;
  2. trditi, da je bilo žrtev holokavsta veliko manj, kot kažejo zanesljivi viri;
  3. skušati za genocid okrivili Jude same;
  4. holokavst prikazovati kot pozitiven zgodovinski dogodek. Takšne izjave ne pomenijo zanikanja holokavsta, so pa kot radikalna oblika antisemitizma z njim tesno povezane, saj lahko namigujejo, da med holokavstom ni bil dosežen njegov ključni cilj, tj. dokončna rešitev judovskega vprašanja;
  5. skušati zabrisati odgovornost za ustanavljanje koncentracijskih in uničevalnih taborišč, ki jih je odpirala in vodila nacistična Nemčija, s pripisovanjem krivde drugim narodom ali etničnim skupinam.